e poznam pubertetnika, ki ne bi kdaj izustil tega stavka. Starši ti grejo na živce, ker te ne pustijo tako dolgo biti zunaj, kot bi si želel/a. Zahtevajo, da se učiš – tebi se pa ne ljubi. Ne verjamejo ti, da boš zmogel/a brez učenja, pa če jim še tako zatrjuješ. Očitajo ti dolge ure za računalnikom, kadar brskaš po spletnih straneh, ti pa imaš občutek, da so »fosili« in da ne razumejo, da so prijatelji trenutno najpomembnejši. Kar naprej se vtikajo v tebe, radi bi ti odrejali dan in noč in ne verjamejo, da zmoreš tudi sam/a, brez njihovega nadzora in tečnarjenja.

(Če bi poslušali tvoje starše, bi verjetno slišali nasprotno: Moj najstnik je nemogoč! Tako se trudim z njim, pa nič ne sliši. Njegova soba je obupna! Šolo šprica. Ni mi povedal za tri cveke. Vse večere ob vikendih bi se zabaval, dopoldneve pa prespal. Samo na internetu visi, doma pa ni nič od njega. Ne moremo se pogovarjati z njim, ker takoj vzkipi.)

Najbrž je tudi tebi jasno, da je resnica nekje na pol poti. Interesi otrok in staršev so si včasih le na videz tako zelo nasprotni. Ti, otrok (in mladostnik), se zavzemaš za čim večjo svobodo in za svoje interese, rad bi čim več samostojnosti. Želiš potešiti potrebo po prijateljih, po pogovorih, po aktivnostih, ki te veselijo, kar je vse zelo v redu in je tako rekoč tvoja razvojna naloga. Starši pa želijo, da bi ti uspelo v šoli, da se ti ne zgodi kaj hudega, da si varen/a – skratka, da ti bo lepo.

Veš, kje se s starši srečaš? Vsi si želite (ti in starši, čeprav jim tega včasih ne verjameš), da bi vam bilo lepo, le da ti tega ne prepoznaš. Ne poznam starša, ki bi želel svojemu otroku slabo. Včasih ti je to težko razumeti, saj bi najraje, da te pustijo pri miru – ampak starši so dolžni skrbeti za tebe. Že s tvojim rojstvom, so prevzeli to skrb in je zdaj ne morejo spustiti iz rok.

Veš, kaj ti svetujem? Postani diplomat in meje tvoje svobode se bodo razširile.

Kaj ti bo prineslo olajšanje (ista pravila veljajo tudi za starše!):

•      Čim bolj mirno povej staršem, kaj si želiš.
•      Pogajaj se z njimi o primerni rešitvi – malo boš popustil ti, malo starši, pa boste vsi bistveno bolj zadovoljni.
•      Spoštuj dogovore (tako imaš bistveno več možnosti, da te bodo starši naslednjič pustili zunaj dlje časa).
•      Poskušaj doma prevzeti kakšno družinsko obveznost (morda odnašanje smeti, pospravljanje pomivalnega stroja, pripravljanje mize…).

 

Česa ne počni (tudi tu veljajo ista pravila tudi za starše):

•      Ne vztrajaj trmasto pri svojih zahtevah.
•      Ne povzdiguj glasu in ne preklinjaj.
•      Ne loputaj z vrati.
•      Ne misli, da so ti starši dolžni streči.

Veš kaj, prav nič te ne stane, če poskusiš tako ravnati.

Prepričana sem, da boš imel/a več svobode in manj omejitev.

Ali ni to tisto, kar si želiš???

Ključne besede: omejitve staršev, dogovor, nemogoči starši, svoboda