Kako narediti učenje zabavno

Bodimo iskreni: včasih se nam preprosto ne da učiti. Z učenjem pogosto odlašamo do zadnjega in si obljubljamo, da bomo začeli čez pet minut. Ko se končno usedemo za knjigo, pa nas nenadoma začne zanimati vse drugo. Postanemo lačni, žejni, spomnimo se, da moramo nekomu odgovoriti na sporočilo, pospraviti mizo ali samo še za trenutek pogledati telefon. Misli hitro odtavajo, čas se vleče, snov pa se zdi vedno težja.

Še težje je, ko je snovi veliko, ko je ne razumemo ali ko nas predmet res ne zanima. Takrat nam gre lahko že sama misel na učenje na živce in z njim še bolj odlašamo.

Zato smo zbrali nekaj idej, kako si lahko učenje malo popestriš. Tokrat ne bomo govorili o urnikih, načrtovanju in tem, kako se moraš bolje organizirati. Bolj nas zanima, kako lahko samo učenje malo obrneš na glavo.

Matematika zaradi tega verjetno ne bo čez noč postala tvoj najljubši predmet. Mogoče pa ugotoviš, da se da tudi kakšno precej dolgočasno snov naučiti na bolj zabaven način.

Vključi domišljijo

Včasih je snov precej bolj zanimiva, če jo za nekaj minut spremeniš v malo igro.

Pri angleščini si predstavljaj, da si nekje, kjer vsi govorijo samo angleško. Poimenuj stvari okoli sebe ali opiši, kaj počneš. Ali pa si izberi nekaj, o čemer bi lahko govoril_a ure. Mogoče je to tvoja najljubša serija, igra, glasba ali pa nekaj, kar te trenutno spravlja ob živce. Predstavljaj si, da o tem govoriš v podkastu ali da moraš prijatelju iz tujine razložiti, zakaj ti je nekaj tako všeč (ali zakaj se ti zdi popolnoma brezveze). Poskusi svoje mnenje povedati v angleščini in ga tudi utemeljiti. Če se ti zatakne pri kakšni besedi, jo poskusi opisati drugače.

Tudi zgodovina lahko postane bolj zanimiva, če se za trenutek prestaviš v čas, o katerem se učiš. Predstavljaj si, da stojiš ob piramidah v času faraonov, hodiš po ozkih ulicah srednjeveškega mesta ali čakaš, kaj se bo zgodilo tik pred veliko bitko. Kdo je tam? Kaj se dogaja? In zakaj je vse skupaj tako pomembno?

Matematiko pa lahko povežeš s stvarmi, ki te dejansko zanimajo. Recimo, da superge, ki si jih želiš, stanejo 80 evrov. Trgovina ponuja 25-odstotni popust, ti pa imaš še kupon za dodatnih 10 odstotkov. Koliko bi na koncu plačal_a? In ali je to res enako, kot če bi bile superge znižane za 35 odstotkov? Ali pa si predstavljaj, da pri košarki zadeneš 7 od 12 metov. Koliko naslednjih metov moraš zadeti zapored, da bo tvoja uspešnost presegla 70 odstotkov?

Spremeni ponavljanje v izziv

Stvari lažje zapomnimo, če si jih večkrat ponovimo. To pa še ne pomeni, da moraš vedno znova brati isti odstavek ali ga brezvoljno ponavljati na glas.

Ko se učiš sam_a, si lahko pripraviš listke z vprašanji, jih premešaš in vlečeš enega za drugim, da nikoli ne veš, kaj pride naslednje. Če se odgovora ne spomniš, gre listek nazaj v kupček. Cilj je, da na koncu odgovoriš na vsa vprašanja in kupček izprazniš.

Poskusi lahko tudi razložiti snov v eni minuti ali odgovoriti na vprašanje, ne da bi pogledal_a v zapiske. Za malo težji izziv pa poskusi nekaj razložiti, ne da bi uporabil_a tri najpomembnejše besede iz učbenika. Ni tako lahko, kot se sliši!

Če se učiš s prijateljem ali sošolcem, lahko ponavljanje spremenita v igro. Zastavljajta si vprašanja, zbirajta točke ali tekmujta, kdo se prvi spomni pravilnega odgovora.

Lahko se gresta tudi ugibanje: eden izbere nekaj iz snovi in razloži, kaj pomeni ali kako deluje, ne da bi povedal, kako se temu reče. Drugi mora ugotoviti, za kaj gre. Potem vlogi zamenjata.

Dovoli si malo neumnosti

Če si moraš zapomniti težko besedo, letnico ali pojem, si lahko izmisliš smešno povezavo, zabavno rimo ali malo odbito zgodbo, ki bo morda jasna samo tebi. Včasih si ravno najbolj čudne stvari najlažje zapomnimo.

Lahko iz snovi narediš tudi meme, narišeš smešno skico ali si predstavljaš, kako bi vse skupaj razložil_a vesoljcu, ki o našem svetu nima pojma.

Če ti pomaga, da se boš tudi čez nekaj dni še vedno spomnil_a pravilnega odgovora, potem je bila ideja očitno dobra.

Vključi telo

Kdo pravi, da moraš med učenjem ves čas sedeti za mizo? Poskusi vstati, se sprehoditi po sobi in si med hojo ponavljati snov na glas.

Ko končaš eno lekcijo ali del snovi, si lahko izmisliš tudi kakšen čisto svoj način praznovanja. Zavrti svojo »zmagovalno« pesem in ob njej malo zapleši, naredi nekaj počepov ali sklec, pretegni se kot mačka ali si izmisli kaj drugega. Nekaj, kar pomeni: ta del je za mano!

Takšen premor naj traja le nekaj minut, ravno toliko, da se malo razgibaš, spremeniš ritem in se potem lažje vrneš k učenju. Da se ne zgodi, da po eni pesmi poslušaš še celo svojo najljubšo lestvico in na učenje čisto pozabiš.

Kaj te sicer zabava?

Kaj najraje počneš, ko imaš čas zase? Pomisli, ali lahko kaj od tega uporabiš tudi pri učenju.

Če rad_a rišeš ali ustvarjaš, lahko iz snovi narediš strip ali mini plakat. Če rad_a gledaš posnetke, se posnemi, kako razlagaš snov, potem pa posnetek še enkrat poglej ali poslušaj. Če rad_a kuhaš, lahko pri matematiki vadiš računanje količin za recept, pri tujem jeziku pa poskusiš prevesti sestavine ali navodila.

Mogoče imaš še boljšo idejo. Pomisli, kaj te sicer zabava, in poglej, ali lahko kaj od tega preneseš tudi v učenje.

In na koncu?

Učenje verjetno še vedno ne bo postalo tvoja najljubša stvar na svetu. Lahko pa ga narediš vsaj malo bolj zabavnega. Morda ti bo všeč katera od teh idej, morda pa se spomniš česa čisto svojega, kar bo pri tebi delovalo.

In tudi če ti kakšna ideja ne bo všeč, nič hudega. Ni treba, da je učenje vedno zabavno. Včasih je pač naporno, dolgočasno ali težko, pa ga je vseeno treba opraviti. Če pa si ga lahko vsaj malo popestriš, zakaj ne bi poskusil_a?

Če se zelo težko zbereš, si snovi ne moreš zapomniti ali ti učenje povzroča veliko stiske, ti takšni triki verjetno ne bodo dovolj. Takrat je pomembno, da s težavami ne ostaneš sam_a. Pogovori se z nekom, ki mu zaupaš, na primer s starši, prijateljem, učiteljem ali šolsko svetovalno delavko. Lahko pokličeš tudi TOM telefon, kjer ti bomo prisluhnili in skupaj s tabo razmišljali, kaj bi ti lahko pomagalo.