Pasti tehnologije prepoznavanja obrazov

Pri prepoznavanju obraza (ang. face recognition) na pametnih telefonih in drugih tehnologijah je v ospredju vprašanje, kako naša digitalna identiteta odloča o naših pravicah. Čeprav je prepoznava obraza lahko prav zabavna funkcija, ki nam omogoča npr. odklepanje telefona ali iskanje in zbiranje vseh fotografij našega hišnega ljubljenčka, pa si je potrebno postaviti vprašanja, s katerimi odkrivamo veliko večje razsežnosti te na prvi pogled zabavne in praktične funkcije.

»Škloc, škloc« in že se znajdemo v albumu dvajsetih selfijev, pri tem pa hitro pozabimo, da vsak selfie ali fotografija, na kateri je naš obraz, ustvarja nove in bolj natančne podatke o naših obraznih potezah. Zbrani podatki ustvarjajo print našega obraza (angleško faceprint), ki je skupek točk, ki povzemajo naše obrazne značilnosti. Faceprint je 3D model našega obraza, ki vključuje tudi meritve, kot so očesna globina, ukrivljenost nosu in brade. Naši selfie-ji kot tudi druge fotografije nas, ustvarjajo naš »digitalni jaz«.

Kdo pa si želi podatke o našem obrazu?

Prepoznavanje obraza lahko naše življenje v marsikaterem pogledu olajša. Omogoča nam odpiranje vrat, plačevanje storitev in izdelkov, dostopanje do zdravstva, odklepanje telefona itn. Na drugi strani pa so podatki o našem obrazu koristni za mejni nadzor, zdravstvene organe ter različna podjetja in predvsem zabavno industrijo.

Kaj je torej namen tehnologije prepoznavanja obrazov?

Prepoznavanje obrazov ima dva glavna namena – identifikacija in verifikacija. Kaj pa to sploh pomeni?

Identifikacija odgovori na vprašanje, kdo je oseba na posnetku. Lahko smo torej prek fotografije,  kamer za video nadzor ali drugih naprav identificirani oz. prepoznani v množici drugih obrazov v realnem času.

Verifikacija pa odgovori na vprašanje, ali je to oseba, za katero se izdaja oz. predstavlja. Verifikacija omogoča primerjanje našega obraza z drugimi za namene potrjevanja naše identitete.

Sistem prepoznavanja obrazov pa je lahko še toliko bolj učinkovit pri identifikaciji oseb, če se poveže z drugimi metodami, kot npr. prstnim odtisom, vzorcem DNK, prepoznavanjem glasu itn.

Tehnologija, ki na eni strani naredi življenje enostavnejše in zabavnejše, lahko na drugi strani spremlja in nadzira naše vedenje. Spremlja nas, kam gremo, kdaj in s kom kaj počnemo. Pridobiva tudi podatke, ki so uporabljeni v namene onemogočanja dostopa do določenih storitev, spreminjanja cen izdelkov in dostopa do določenih krajev.

Tehnologija, kot je prepoznavanje obraza, ima pasti, zato je priporočljivo, če se uporabi te funkcije izogibamo tam, kjer je to mogoče. Nemogoče je pričakovati, da se ne bi več fotografirali ali znašli na varnostnih kamerah, vsekakor pa lahko storite naslednje, da se boste na spletu počutili varnejše:

  • Uporabite inovativne aplikacije za skrivanje fotografij.
  • Izklopite prepoznavo obraza v napravi.
  • Ne označujte oseb na fotografije na  družabnih omrežjih.
  • Uporabite omrežje VPN.

Viri:

The Real Life of Your Selfie. Dostopno na: https://vimeo.com/503021673.