01. 06. 2026

Loot boxi: kaj se skriva v naslednjem paketu?

Plenilske škatle, nagrade in občutek “samo še enkrat”

Veliko mladih danes igra videoigre skoraj vsak dan. Nekateri zaradi druženja s prijatelji, drugi zato, ker jim je igranje zabavno, veliko pa se jih ob videoigrah tudi sprosti in odklopi od vsakodnevnih skrbi. Pri tem pa marsikdo sploh ne opazi, da so nekatere funkcije v videoigrah zasnovane tako, da igralce spodbujajo k temu, da v igri preživijo čim več časa.

Mogoče si že kdaj odprl_a plenilsko škatlo (loot box) in nekaj sekund čakal_a, kaj boš dobil_a. Mogoče si ob tem začutil_a napetost in radovednost ali pa si po odprtju hitro dobil_a občutek, da bi poskusil_a še enkrat, v upanju na boljšo nagrado. Če se ti je to že zgodilo, nisi edini_a. Veliko mladih ima podobne izkušnje.

Kaj so plenilske škatle in kako delujejo?

Pri nekaterih videoigrah lahko odpiraš plenilske škatle, pri katerih vnaprej ne veš, kaj se skriva v njih. Lahko dobiš nekaj običajnega, lahko pa redek predmet ali drugo stvar, ki jo je v videoigri težje pridobiti. Ker vsebine ne poznaš vnaprej, se lahko pojavi močan občutek pričakovanja.

Takšni paketi so vključeni v veliko različnih videoiger. Včasih jih lahko odpreš z valuto, ki jo pridobiš med igranjem, pogosto pa jih je mogoče kupiti z resničnim denarjem. Ker rezultat ni znan vnaprej, lahko nekateri igralci začnejo veliko razmišljati o tem, kaj bi lahko dobili v naslednjem paketu, in dobijo občutek, da morajo poskusiti še enkrat.

V nekaterih videoigrah lahko nagrade dobivaš tudi z vrtenjem virtualnega kolesa sreče, odpiranjem skrivnostnih paketov ali kupovanjem posebnih ponudb, ki so na voljo le kratek čas. Skupno jim je predvsem to, da nikoli ne veš točno, kaj boš dobil_a.

Veliko teh nagrad v resnici ni nujnih za samo igranje. Lahko pa igralcu dajejo občutek dosežka ali zadovoljstva. Nekateri si takšne predmete želijo zaradi njihovega videza, drugi zato, ker menijo, da jim bodo pomagali pri igranju, nekateri pa zato, ker so redki in jih nima veliko drugih igralcev.

Prav zaradi kombinacije pričakovanja, naključja in možnosti nagrade se nekateri igralci težje ustavijo pri igranju.

Zakaj je včasih tako težko nehati?

Veliko mladih preseneti, kako hitro lahko začnejo vedno pogosteje razmišljati o videoigri. Posebej pri videoigrah, kjer pogosto odpiraš pakete, zbiraš nagrade ali čakaš, kaj boš dobil_a naslednjič.

Veliko funkcij v videoigrah deluje podobno kot sistemi v igrah na srečo in pri igralcu ustvarja občutek pričakovanja ter željo, da bi nadaljeval z igranjem. Glasni zvoki, svetlobni efekti in občutek, da je neka nagrada zelo redka, lahko hitro ustvarijo napetost in občutek, da želiš poskusiti še enkrat. Pogosto se pojavi tudi občutek, da boš nekaj zamudil_a, če paketa ne odpreš ali ponudbe ne kupiš takoj. Nekateri imajo ob tem občutek, da morajo ves čas preverjati, kaj se dogaja in kaj je na voljo, da česa ne zamudijo. Temu pravimo tudi FOMO (strah pred zamujeno priložnostjo), o katerem smo pisali v članku: https://www.e-tom.si/fomo-strah-pred-zamujeno-priloznostjo.

Takšni sistemi so pogosto zasnovani tako, da igralca spodbujajo k vračanju v igro. Ena nagrada vodi do naslednje, nova ponudba se hitro pojavi, videoigra pa lahko ustvarja občutek, da se ves čas nekaj dogaja in da moraš ostati zraven.

Kako lahko to vpliva nate?

Mogoče o igranju videoiger razmišljaš vedno pogosteje in posledično greš spat kasneje, težje odložiš telefon ali računalnik ali pa komaj čakaš, da ponovno odpreš igro in preveriš, kaj se dogaja v njej.

Če opažaš, da težko odklopiš od telefona, videoiger ali spleta, si lahko več o tem prebereš tudi v članku: https://www.e-tom.si/zakaj-me-telefon-spravlja-v-slabo-voljo.

Nekateri mladi opazijo, da za videoigre porabijo več denarja, kot so sprva nameravali. Pogosto se začne z enim paketom ali nekaj evri, potem pa postane vedno težje postaviti mejo, kdaj je dovolj.

Pojavljati se začnejo lahko tudi spremembe v počutju. Mogoče hitreje postaneš slabe volje, si bolj razdražljiv_a ali pa te veliko bolj razočara, če v videoigri ne dobiš tega, kar si želiš. Nekateri imajo občutek, da jih igranje videoiger ves čas vleče nazaj ali da se težko zares sprostijo, dokler ponovno ne odprejo igre.

Sčasoma lahko igranje videoiger začne vplivati na tvoj vsakdan. Mogoče se težje zbereš pri učenju, manj spremljaš pouk ali pa si bolj utrujen_a, ker ti zaradi igranja primanjkuje spanca. Lahko pa ti zmanjkuje časa za hobije, šport ali druženje s prijatelji v živo. Stvari, ki so te prej veselile, te ne zanimajo več toliko kot nekoč.

Če se v tem prepoznaš, to še ne pomeni, da je s tabo kaj narobe. Veliko mladih šele čez čas opazi, kako močno lahko določene funkcije v videoigrah vplivajo na njihovo počutje, navade in vsakdanje življenje.

Če nisi prepričan_a, koliko prostora videoigre trenutno zavzemajo v tvojem življenju, si lahko pomagaš tudi s kratkim vprašalnikom organizacije Logout, ki ti lahko pomaga razmisliti o svojih navadah in odnosu do igranja: https://www.logout.org/sl/vprasalniki/test-zasvojenosti-z-video-igrami-tudi-na-mobilnih-napravah/.

Če ob reševanju ugotoviš, da te nekatere stvari skrbijo, je to lahko dobra priložnost, da se o tem pogovoriš z nekom, ki mu zaupaš, ali poiščeš dodatne informacije in podporo. O svojih rezultatih in razmišljanjih se lahko pogovoriš tudi s starši ali drugo odraslo osebo, ki ti je blizu. Morda jim lahko poveš, kaj si pri sebi opazil_a, kaj te je pri vprašalniku presenetilo ali katera vprašanja so te spodbudila k razmišljanju. Pogovor ti lahko pomaga bolje razumeti svoje navade in skupaj poiskati načine, kako ohraniti videoigre kot prijeten del prostega časa, ne da bi začele prevzemati preveč prostora v tvojem življenju.

Kaj ti lahko pomaga?

Pomaga ti lahko, da začneš bolj opazovati svoje navade. Koliko časa preživiš v igranju videoiger? Kako se počutiš po igranju? Ali igraš zato, ker ti je zabavno ali predvsem zato, ker imaš občutek, da moraš nadaljevati, da česa ne zamudiš?

Nekaterim pomaga, da si izklopijo obvestila o videoigri, da jih igra ne opozarja ves čas na nove nagrade, ponudbe ali pakete. Drugim pomaga, da si pred igranjem postavijo okviren čas, koliko časa želijo igrati, ali pa da si med igranjem vzamejo krajši odmor.

Če za pakete ali druge nakupe v igri porabljaš denar, je lahko koristno tudi, da se pred nakupom za nekaj časa ustaviš in razmisliš, ali si to res želiš ali pa te je pritegnil trenutni občutek pričakovanja.

Prav tako je dobro, da si vzameš čas tudi za druge dejavnosti, ob katerih se lahko sprostiš. To so lahko šport, glasba, risanje, sprehod, pogovor s prijateljem ali karkoli drugega, ob čemer se počutiš dobro.

V pomoč ti je lahko tudi, da se vprašaš, kdaj najpogosteje posežeš po videoigri. Je to takrat, ko ti je dolgčas, ko si slabe volje, pod stresom ali ko želiš za nekaj časa odklopiti misli? Nekaj idej za umirjanje in sproščanje najdeš tudi v članku https://www.e-tom.si/ko-je-vsega-prevec-kako-se-lahko-umiris/.

Pomembno pa je, da s tem ne ostaneš sam_a. Če imaš občutek, da videoigre zavzemajo preveč prostora v tvojem dnevu ali da se vedno težje ustaviš, se lahko pogovoriš s starši, učiteljem_ico, šolsko svetovalno delavko ali drugo odraslo osebo, ki ji zaupaš.

Tudi na TOM-u smo tukaj zate, pripravljeni poslušati, razumeti in te podpreti. Lahko nas pokličeš na brezplačen, anonimen TOM telefon (116 111) ali se oglasiš v našo spletno klepetalnico.

Viri: