Ali moram izbirati med mamo in očetom?
Verjetno se ti je že kdaj zgodilo, da ti je mama omejila čas za telefon na eno uro, oče pa ti je dovolil malo več časa. Ali pa je eden od staršev privolil, da prespiš pri prijatelju, drugi pa je menil, da je bolje, da tokrat ostaneš doma.
Takrat si hitro ugotovil_a, pri katerem od staršev se za določene stvari bolj splača poskusiti.
In priznajmo si, to zna biti včasih kar priročno. 😉
Lahko pa se zgodi tudi nekaj povsem drugega.
Opaziš, da je mama malo tišja, ko omeniš nekaj, kar si počel z očetom. Ali pa oče ob kakšni tvoji pripovedi pripomni: »Seveda, to je čisto po mamino.« Včasih eden od njiju tudi kaj neprijaznega reče o drugem ali pa pričakuje, da se boš z njim strinjal.
Takrat ni več pomembno, kdo ti bo dovolil malo več časa na telefonu. Zalotiš se, da začneš razmišljati, kaj boš povedal enemu in kaj drugemu, ali pa da kakšno stvar poveš drugače, jo nekoliko skrajšaš ali jo preprosto zadržiš zase. Ne zato, ker bi želel lagati ali kogarkoli zavajati, ampak zato, ker opaziš, kako lahko tvoje besede postanejo razlog za prepir med staršema.
Lahko se zaradi tega počutiš krivega. Če se strinjaš z mamo, se ti zdi, da si prizadel očeta. Če stopiš na očetovo stran, se bojiš, da si prizadel mamo. Kmalu začneš verjeti, da je od tvojih besed odvisno več, kot bi si želel. Zato skušaš ostati nekje vmes in ves čas paziš, da ne bi naredil ali rekel česa narobe. To je lahko zelo naporno. Pogosto sploh ne veš več, kaj je prav, hkrati pa ne veš, ali sploh lahko kaj narediš. Rad imaš oba, zato začneš razmišljati, kaj je bolje povedati in kaj raje obdržati zase. V resnici si želiš le, da se starša ne bi prepirala.
Čeprav se ti morda zdi drugače, nisi odgovoren za odnos med mamo in očetom. To je odnos, ki ga gradita in rešujeta onadva.
Ko imaš občutek, da moraš izbirati med mamo in očetom ali da si ujet med njima, poskusi o tem spregovoriti. Morda lahko enemu od staršev preprosto rečeš: »Težko mi je, ko imam občutek, da moram izbirati.« Ali, »Nočem biti med vama.« Ni ti treba vsega razložiti do potankosti. Dovolj je, da poveš, kako se ob tem počutiš.
Če tega za zdaj ne zmoreš ali ne veš, kako začeti, se lahko obrneš tudi na drugo odraslo osebo, ki ji zaupaš. To je kdo iz tvoje širše družine, učitelj, šolska svetovalna delavka ali svetovalni delavec. Pokličeš ali pišeš lahko tudi na TOM, kjer ti bomo prisluhnili in skupaj razmislili, kaj bi ti bilo v tem trenutku najbolj v pomoč ter kako narediti prvi korak.
In še nekaj, kar je pomembno: ni se ti treba odločati med mamo in očetom. Oba imaš lahko rad, tudi kadar se sama ne razumeta najbolje. Njun odnos je njuna odgovornost.
Ti pa si še vedno lahko to, kar si – njun otrok.
Literatura:
https://link.springer.com/content/pdf/10.1007/s10964-023-01923-2.pdf?utm_source=chatgpt.com
