Čustva
Verjetno se ti je že kdaj zgodilo, da so te preplavila čustva. Mogoče si kdaj s prijatelji in se začneš počutiti odsotno? Te kdaj preplavi močan občutek žalosti ali jeze?
Takšni občutki se lahko pojavijo brez jasnega razloga, nekateri pa so tako močni in neprijetni, da jih je težko obvladati. A ta občutja niso naključna – tvoje telo in misli ti poskušajo nekaj povedati.
Kaj sploh so čustva?
Čustva so kot signali iz tvojega telesa, ki ti pomagajo razumeti, kaj se dogaja v tebi. Tako kot kruljenje v želodcu pomeni, da si lačen_na, ti tudi čustva nekaj sporočajo. So zelo pomembna pri tem, da bolje razumeš sam_o sebe in svet okoli tebe. Pomagajo ti prepoznati, kdaj ti je nekaj prijetno, kdaj si v nevarnosti ali kdaj potrebuješ pomoč.
Čustva so tesno povezana z občutki v telesu. Kadar občutiš stiskanje v prsih ali napetost v želodcu, je to lahko znak, da se v tebi dogaja nekaj čustvenega. Na primer, če te je strah, lahko tvoje srce začne hitreje utripati. Občutki so kot "prevod" čustev v telesu – tvoje telo se na čustva odzove s telesnimi občutki. Kako čustva občutimo pa je odvisno od situacije in tega, kako močna so.
Obstajajo negativna čustva?
Morda se ti zdi, da so nekatera čustva, kot so sreča, veselje in navdušenje, pozitivna čustva, ki so vedno dobrodošla; žalost, jeza, frustracija in ljubosumje pa negativna, ki naj bi jih čim manjkrat občutili oziroma da ni prav, da jih čutiš. A to ni res!
Čeprav so takšna čustva lahko neprijetna, ti pokažejo, da nekaj ni okej zate. Vsako čustvo ima svojo vlogo, zato je prav, da jih poslušamo, ko nam poskušajo nekaj sporočiti.
Pa poglejmo, kaj je vloga nekaterih izmed čustev.
Kako pomembna so različna čustva, zelo dobro predstavi animirani film Vrvež v moji glavi.
Je OK, da to čutim?
Včasih te lahko čustva zmedejo ali pa te preplavijo, ne da bi točno vedel_a zakaj. To je popolnoma normalno. Vsak človek doživlja čustva na svoj način, zato ne pričakuj, da se boš vedno počutil_a enako kot drugi. Nobeno čustvo ni pravo ali napačno. Npr: nekdo je vedno navdušen, ko vidi mačko, nekdo drug pa se jih boji.
Čustva se velikokrat pojavljajo hkrati. Lahko se zgodi, da hkrati občutiš tudi zelo različna čustva, npr. žalost in veselje. To te lahko precej zmede, še posebej, če imaš občutek, da enega izmed teh ne bi smel_a čutiti.
Na primer, sošolec_ka dobi nagrado, ki si si jo ti zelo želel_a. Verjetno si vesel_a zanj_o, a hkrati žalosten_na in ljubosumen_na.
Mogoče se zelo veseliš šolskega izleta, hkrati pa te je strah, ker je nekaj novega.
Mogoče si jezen_na na prijatelj_ico, ki je pozabil_a na nekaj, kar ti je zelo pomembno, hkrati pa se počutiš krivo, ker veš, da tega ni naredil_a zanalašč.
A vse to je čisto v redu. Spomni se, vsako izmed teh čustev ima svojo vlogo. Čustva so zapletena in se med seboj prepletajo. Še posebej, ko odraščaš, bodo ta postajala vedno bolj kompleksna in verjetno velikokrat ne boš vedel_a zakaj se počutiš tako, kot se.
Kaj narediti z vsemi temi čustvi?
Torej, povsem običajno je, da občutiš vsa čustva. Ni pa vseeno, kaj z njimi narediš. Pomembno je, da se naučiš s čustvi ravnati na način, ki ti pomaga in ne škodi. Tu je nekaj nasvetov.
Čustev ne potlači.
Ko občutiš močno čustvo, je pristno človeško, da se ga želiš znebiti. Mogoče se ne želiš pogovarjati o tem, kaj se ti dogaja, si misliš, da bi moral biti okej in da samo pretiravaš. A ti občutki ti sporočajo, da trenutno doživljaš nekaj, kar je zate težko. Če jih poskušaš potisniti stran, čez čas postanejo še močnejši. Pomembno je, da si dovoliš razumeti, kaj ti poskušajo povedati, namesto da jih preslišiš. Vprašaj se »Kaj me trenutno obremenjuje?«, »Kaj mi ti občutki sporočajo?« ali »Kaj bi zdaj potreboval_a, da bi se počutil_a bolje?«.
Predstavljaj si, da so kot obiskovalci, ki potrkajo na tvoja vrata – pridejo nenapovedano in včasih niso najbolj prijetni, ampak vsak ima svoj razlog, da je tu. Če jih poskušaš ignorirati, bodo verjetno prišli nazaj in še močneje trkali na vrata. Ko jim nameniš nekaj časa, da jih poslušaš in vprašaš, zakaj so prišli, pa običajno ne ostanejo dolgo – prej ali slej se poslovijo in gredo naprej. Enako je s čustvi. Namesto da jih potiskaš stran, si dovoli čutiti – tudi če gre za težko ali neprijetno čustvo. Samo tako se boš lahko počutil_a bolje. Pri tem ti lahko pomagata prepoznavanje in izražanje čustev.
Prepoznaj jih.
Ko začutiš, da nekaj ni okej, se poskusi ustaviti in opazuj, kaj točno čutiš. Najlažje je tako, da pomisliš, kaj občutiš v telesu in to poimenuješ. Tudi če ne veš točno, kaj se dogaja v telesu in katero čustvo čutiš, je že samo to, da raziskuješ, veliko. Razumevanje, katero čustvo doživljaš in zakaj, ti pomaga, da bolje razumeš sebe in svoje odzive na stvari okoli sebe.
Več o tem, kako prepoznati čustva in kaj z njimi narediti, lahko prebereš tukaj.
Izrazi jih.
Ko prepoznaš, kaj čutiš, je zelo pomembno, da ta čustva tudi izraziš. Zakaj? Ker izražanje pomaga, da te občutki ne preplavijo in ne postanejo premočni. Ko svoja čustva deliš ali jih spraviš iz sebe, se sprosti napetost, ki jo čutiš, in začneš bolje razumeti, kaj se dogaja v tebi.
Pomembno pa je, da čustva izražamo na ustrezen način. Poglejmo, kateri so to.
- Svoja čustva in občutja lahko zapišeš v dnevnik, na list papirja ali v telefon. Pisanje ti pomaga, da iz sebe spraviš misli, ki se ti podijo po glavi. Lahko pišeš, kot bi se pogovarjal_a s prijateljem ali pa samo pišeš o vsem povprek, brez razmišljanja. S tem dobiš občutek, kot da čustva "odložiš" in počutil_a se boš bolje. Zapisano lahko tudi komu pokažeš ali prebereš, da s čustvi ne ostaneš sam_a.
- Umetnost je super način za izražanje, ko težko najdeš prave besede. Risanje, slikanje, igranje inštrumenta, pisanje pesmi ali barvanje ti omogočajo, da izraziš, kar doživljaš, na svoj način. Ustvarjanje ti pomaga, da skozi barve, zvoke ali oblike izraziš in sprostiš težke občutke. In pri tem ne rabiš biti "dober_ra". Izražanje sebe je nekaj, kar je namenjeno tebi in zato je čisto drugačno od izražanja drugih ljudi. Če imaš možnost in pogum, pa lahko svoje izdelke tudi komu pokažeš.
- Pogovor o svojih občutkih s prijateljem, družinskim članom ali odraslo osebo, ki ji zaupaš, ti lahko prinese pravo olajšanje. Ni ti treba povedati čisto vsega; že to, da rečeš »Danes se počutim žalostno.« ali »Jezen_na sem« ti lahko pomaga, da se razbremeniš, umiriš in dobiš občutek, da nisi sam_a.
- Čustva lahko sprostiš tudi z gibanjem. Telesna dejavnost je odličen način, da se znebiš napetosti. Če si jezen_na ali napet_a, poskusi hiter tek, skakanje, dvigovanje po stopnicah ali ples ob glasbi. Gibanje pomaga sprostiti stresne hormone, kot je adrenalin, zaradi česar se počutiš bolj mirno in sproščeno. Včasih že kratek sprehod ali nekaj minut raztezanja prinese občutek, da si se "resetiral_a".
Zgodi pa se tudi, da začnemo čustva izražati na neustrezne načine, takšne, ki škodujejo bodisi nam bodisi drugim ali pa kar obojim. Tako vedenje lahko vključuje kričanje na druge, udarjanje v steno, oddaljevanje od drugih, pretvarjanje, da je vse v redu, pretepanje drugih, pitje alkohola, zlorabo tablet ali uporabo prepovedanih substanc ter še mnogo drugi odvisnosti; včasih uporabljamo tudi več neustreznih načinov hkrati.
Te načine uporabljamo, ko ne vemo, kaj narediti s čustvi – še posebej s tistimi težkimi in močnimi, kot so jeza, ljubosumje ali razočaranje. A ti načini le še dodatno zapletejo in poslabšajo tvoje življenje in odnose! Zato je pomembno, da se že kot otrok oz. najstnik_ca naučiš obvladovati svoja čustva, saj z vsakodnevno uporabo zdravi načini izražanja postanejo samoumevni del nas ter nam pomagajo se počutiti bolj uravnoteženo in zadovoljno.
VIRI:
https://projekt-trialog.si/o-custvih/
https://www.verywellmind.com/an-overview-of-the-types-of-emotions-4163976
https://www.zadusevnozdravje.si/dusevno-zdravje/mladostnistvo/kaksna-custva-dozivljamo-mladostniki/
https://www.mind.org.uk/for-young-people/introduction-to-mental-health/understanding-my-feelings/