Strokovnjaki na področju duševnega zdravja – razlike

Se ti je že zgodilo, da si bil dlje časa slabe volje ali da si se hitro razjezil ali jokal, pa sploh nisi vedel, zakaj? Stvari, ki so bile prej običajne, postajajo naporne, zbranost popusti in nič več te ne veseli tako kot prej. Lahko se pojavi občutek, da ne spadaš nikamor in da drugi ne doživljajo takšnih težav kot ti, da jim je lažje. Včasih niti ne veš, kaj je narobe, pa vseeno čutiš, da nekaj ni v redu.

Takrat se vprašaš: ali obstaja kdo, ki mi lahko pomaga?

Želiš poiskati pomoč, pa ne veš, kam se obrniti. Morda si že slišal za psihologa, psihiatra, psihoterapevta ali socialnega delavca. Toliko različnih imen lahko hitro zmede.

Pogosto mislimo, da takšno pomoč potrebujejo samo tisti z zelo hudimi težavami. V resnici je dovolj, da ti je težko. Po pomoč lahko prideš, ko se počutiš preobremenjeno, zmedeno ali osamljeno ali ko postane vse skupaj pretežko. To ne pomeni, da je s tabo kaj narobe, ampak da želiš razumeti, kaj se dogaja v tebi, in najti načine, da se začneš počutiti bolje.

Prav zato obstajajo različni strokovnjaki, ki pomagajo, ko je težko. Vsak ima svoje področje znanja in dela na drugačen način. Kakšna je razlika med njimi in kdo ti lahko pomaga?

Psiholog je strokovnjak, ki je končal študij psihologije in dobro razume, kako delujejo čustva, misli in odnosi med ljudmi. Z njim se lahko pogovarjaš o tem, kako se počutiš in kaj te teži, on pa ti pomaga bolje razumeti, kaj se dogaja v tebi. Včasih skupaj prideta do stvari, ki jih sam težko razumeš ali pojasniš. Psiholog te z vprašanji  vodi skozi pogovor in pokaže preproste načine, kako se umiriti, ko postane preveč napeto.

Pomembno je, da veš:: pri psihologu ni pravilnih ali napačnih odgovorov. Poveš lahko toliko, kolikor se počutiš varno. Psihologi ne predpisujejo zdravil, pomagajo predvsem s pogovorom. Pogosto že to, da te nekdo posluša brez ocenjevanja in te jemlje resno, prinese občutek olajšanja.
 

Psihiater je zdravnik. To pomeni, da je najprej končal medicino, nato pa specializacijo iz psihiatrije. Zato dobro razume, kako so povezani telo, možgani, čustva in duševno počutje. Nekatere je obiska pri psihiatru strah, ker ne vedo, kako srečanje poteka ali kaj lahko pričakujejo. Res je, da so srečanja pogosto krajša kot pri psihologu, vendar je pogovor še vedno pomemben del srečanja.

Ko prideš k psihiatru, bo najprej želel razumeti, kako se počutiš in kako to vpliva na tvoje vsakdanje življenje. Lahko te vpraša o spanju, skrbeh ali strahovih ter o tem, kako vse to vpliva na tvoje dneve. Če oceni, da bi ti zdravila lahko pomagala, jih lahko tudi predpiše.

Zdravila ne pomenijo nujno, da imaš duševno bolezen. Če jih dobiš, pomeni, da zdravnik oceni, da ti lahko pomagajo, da se počutje izboljša in se ravnovesje v telesu ponovno vzpostavi.

Psihoterapevt je strokovnjak, ki se je posebej izobraževal za psihoterapijo. Po osnovni izobrazbi je lahko psiholog, zdravnik ali ima drugo sorodno izobrazbo.

K psihoterapevtu prideš takrat, ko te nekaj že dlje časa teži ali ko se ista težava vedno znova vrača in se sama od sebe ne izboljša. To pomeni, da se ne pogovarjata le o eni stvari, ampak o vsem, kar te obremenjuje, tudi o stvareh, ki te spremljajo že dlje časa.

Pogosto se pokaže, da se nekateri občutki ali težave ponavljajo: morda te skrbi, kaj si drugi mislijo o tebi, počutiš se izključenega med vrstniki ali imaš občutek, da nisi dovolj dober. Lahko se nabere toliko žalosti, jeze ali praznine, da se ti zdi, kot da te nič več ne veseli ali nima pravega smisla.

Psihoterapija je namenjena prav temu, da ti pomaga razumeti, od kod prihajajo ti občutki, zakaj se vračajo in kako lahko sčasoma postanejo manj težki.

Pogovori običajno potekajo v mirnem in varnem vzdušju. Ni treba hiteti in ni treba imeti vseh odgovorov. Govoriš lahko v svojem ritmu. Sčasoma se lahko začneš počutiti bolje in v sebi začutiš več notranje moči.

Socialni delavec ali socialna delavka običajno dela na centru za socialno delo in pomaga takrat, ko težave niso samo v občutkih, ampak tudi v tem, kar se dogaja okoli tebe. Lahko gre za razmere doma ali v okolju, kjer živiš. Stiska je lahko povezana s finančnimi težavami, nasiljem ali občutkom, da nisi varen.

Če doma pogosto ni miru, se starši veliko prepirajo ali zmanjka denarja za osnovne stvari, pomagajo poiskati podporo in rešitve. Enako velja, kadar se dogaja nasilje, te kdo ustrahuje, tepe ali ti grozi. Njihova naloga je poskrbeti za tvojo varnost.

Najprej se pogovorijo s tabo in prisluhnejo temu, kar doživljaš. Nato skupaj z odraslimi iščejo načine, da bo doma varneje in mirneje.

V primerih, ko doma še ni dovolj varno, poskrbijo za začasno varno okolje, dokler se razmere ne uredijo. V tem procesu nisi sam, saj socialni delavci poskrbijo, da si slišan, zaščiten in da se najde rešitev, ki je zate najboljša.

Šolski svetovalni delavec_ka dela v šoli in je tam zato, da se lahko obrneš nanj, kadar imaš težavo.  Pogovor z njim je lahko prvi korak, ko se znajdeš v stiski in ne veš, kaj storiti.

Pomaga ti lahko pri težavah z učenjem ali koncentracijo, strahu pred ocenjevanjem, odnosih v razredu, prepirih med vrstniki ali če doživljaš nasilje. Nanj se lahko obrneš tudi, če je težko doma ali če se v sebi počutiš zmedeno, žalostno ali preobremenjeno.

S svetovalcem skupaj raziskujeta, kaj se dogaja, in iščeta rešitve. Če je potrebno, se vključijo tudi učitelji ali starši, da se situacija zate izboljša. Včasih je prav pogovor s šolsko svetovalno službo prvi korak, ki pomaga, da se situacija začne izboljševati.

Morda se sprašuješ, kako naj veš, koga potrebuješ. Resnica je, da tega ni treba vedeti takoj. Pomembno je, da veš, da nisi sam. Včasih je dovolj, da poveš staršem ali stopiš do šolske svetovalne službe. Če pa tega ne zmoreš ali ne veš, komu povedati, lahko vedno pokličeš na TOM telefon. Naši svetovalci ti bodo prisluhnili in skupaj s tabo razmislili, kako naprej ter kdo ti lahko pomaga.